Ščurki: prepoznava, tveganja in zatiranje

Ščurki so po naravi nočni in se podnevi skrivajo. Če jih vidite pri dnevni svetlobi, to običajno pomeni, da je skrivališč premalo za vse osebke, torej je populacija že velika. To je znak, da je čas za odločnejše ukrepanje.

Ščurki ne pridejo nujno zaradi umazanije. V bloke vstopajo skozi odtoke, prezračevalne jaške in reže okoli cevi, prenesemo pa jih lahko tudi z embalažo, rabljenimi aparati ali kartonom. V večstanovanjskih stavbah se selijo med enotami.

Spreji ubijejo le vidne ščurke, ne pa tistih v razpokah in ne jajčnih kapsul, ki so odporne. Pogosto populacijo le razpršijo po prostoru, zato se po nekaj dneh, ko se izleže nova generacija, napad nadaljuje.

Strokovnjak nanese kapljice gela z vabo na skrita mesta, kjer se ščurki gibljejo. Ščurek vabo zaužije, učinek pa se prek iztrebkov in poginulih osebkov prenese na ostale v skrivališču. Zato gel deluje tudi tam, kamor sprej ne seže.

Pri manjšem napadu lahko v nekaj dneh do dveh tednih, pri večjem dlje, pogosto s kontrolnim obiskom. Hitrost je odvisna od obsega napada in od tega, kako dosledno odstranite hrano in vlago, ki ščurke vzdržujeta.

Lahko so. Prenašajo bakterije in onesnažujejo hrano ter površine, njihovi iztrebki in olupki pa lahko sprožijo alergije in poslabšajo astmo, zlasti pri otrocih. Zato je smiselno ukrepati hitro.

Pospravite hrano v zaprte posode, počistite mastne obloge za štedilnikom in hladilnikom, odpravite vlago in ne škropite na slepo, da ščurkov ne razpršite. S tem strokovnjaku olajšate učinkovito obdelavo.

Vzdržujte higieno v kuhinji, zatesnite reže in odtoke, popravite kapljajoče pipe in redno praznite koše. V bloku se splača govoriti s sosedi, saj se ščurki sicer vračajo iz sosednjih enot.